Ob 30-letnici genocida v Srebrenici dogodki, ki opozarjajo na krhkost bivanja

Da so ciljna skupina zlasti mladi, je na današnji novinarski konferenci izpostavila vodja spominskega programa Ela Porić. Temeljna vodila prireditev, ki se bodo vrstile v naslednjih nekaj mesecih, so po njenih besedah spomin, osveščanje in izobraževanje o tem dogodku, ki je terjal smrt več kot 8000 posameznikov v Bosni in Hercegovini.
Predsedniku mešihata in muftiju Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzetu Poriću se zdi pomembno govoriti o tem, da je življenje nekaj, kar je vsakemu posamezniku darovano in bi se do tega darila morali tudi tako obnašati. V času, ko poteka vojna tudi v Evropi, pa mir po njegovih besedah ni nekaj samoumevnega, temveč je zanj treba narediti veliko več, enako tudi za sožitje med narodi.

Kot je med drugim še izpostavil, Slovenija ni imela dileme o tem, kaj se je dogajalo v Srebrenici, bila je na prijateljski strani, zato čutijo določeno odgovornost, da s programom opozorijo na takratno dogajanje in tudi na bolečine, ki so še vedno prisotne. Spomniti pa želijo tudi na genezo dogodkov z začetkom v Prijedoru.

Pridružil se je tudi Cankarjev dom

K programu je pristopil Cankarjev dom, kjer po besedah generalnega direktorja Jureta Novaka verjamejo, da lahko tudi kultura in umetnost prek svojih dogodkov spominjata na preteklost in opominjata za prihodnost. Tam bodo v sredo odprli razstavo Vesti, ki niso zbudile vesti. Kot je povedal kustos, novinar in urednik Ali Žerdin, je bila Slovenija z dogajanjem v vojni v BiH seznanjena po zaslugi novinarjev-reporterjev, pri tem so bili dva ubita in ena ranjena.
"Časopisna in TV poročila so nam omogočila sprejem zelo jasne slike in zelo jasnih informacij, a vendar te vesti niso zbudile vesti," je dejal. Po napovedih bodo na ogled naslovnice časnikov, ki so poročali o dogajanju, kot je sarajevsko Oslobođenje. Odprtju bo sledil še pogovor, v katerem bo gostil Fikreta Alića, ki je preživel dve taborišči, raziskovalca in zgodovinarja Muja Begića ter pričo novinarskega poročanja o zločinih v Prijedoru Nado Kronja-Stanič. Zatem se bo 27. januarja o pojmu genocid pogovarjal še s profesorico mednarodnega prava Vasilko Sancin.

Še eno razstavo bodo aprila odprli v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, kjer bo o Srebrenici pripovedovalo 15 pričevalcev skozi osebne zgodbe in predmete, ki jih vežejo na tisti čas, je povedala direktorica muzeja Nataša Robežnik. Junijska razstava pa bo postavljena v Dolenjskem muzeju, kjer bodo na ogled slikarska dela bosanskih avtorjev, ki so ustvarjali na temo Srebrenice.